Aktualne novosti

Sortiraj: Novejše / Starejše

Slovenski kompetenčni centri vabijo k sodelovanju: sedaj tudi na spletu

Objavljeno: 16.10.2013

Na spletni strani www.cocosi.si se predstavlja CoCoSi (Competence Centres Of Slovenia), združenje slovenskih kompetenčnih centrov, ki s tem še bolj približuje kompetenčne centre podjetjem in javno raziskovalnim ustanovam na eni strani ter javnosti, posameznikom in ministrsvom na drugi.

Ljubljana, 10.10.2013

Kompetenčni centri se kažejo kot odličen praktičen primer izvajanja razvojno inovativne politike in strategije razvoja znanosti in tehnologije na nacionalnem in regionalnem nivoju. Gre za mehanizem, ki je do nedavnega v svetu veljal predvsem za podjetniško pobudo in je v obliki, kot je razvit v Sloveniji prej posebnost kot pravilo tako za Evropo, kot tudi globalno. Konec 2010 je takratno MVZT (danes MIZŠ – del za znanost in MGRT – del za tehnologije) zmoglo dovolj poguma in modrosti ter skupaj s preko 50 slovenskimi podjetji ter s preko 30 raziskovalnimi oddelki in skupinami zagnalo mehanizem, ki so ga poimenovali kompetenčni center.   

Centri so do sedaj, v dobrih dveh letih delovanja, uspeli razviti tehnologije na sedmih ključnih področjih za slovensko gospodarstvo ter jih oblikovati v okoli 150 izdelkov, storitev in rešitev, ki so v zgodnjih fazah prihoda na trg. Poleg 45 milijona € vloženih javnih sredstev, so partnerji vložili hkrati še dodatnih dobrih 20 mio € lastnih sredstev v razvoj kompetenc in tehnologij. Tu so všteta tudi lastna sredstva sodelujočih fakultet, laboratorijev in javnih raziskovalnih skupin, ki jih ta pridobivajo na trgu. V tem času ter v naslednjih letih pa so podjetja že začela z dodatnimi vlaganji za komercializacijo, produktizacijo in industrializacijo razvitih izdelkov in prodajo praktično v celoti na tuje trge. Po trenutni oceni in načrtih podjetij, bodo ta sredstva celo presegla dosedanja zasebna vlaganja. Vsa ta vlaganja pa so del skrbno načrtovanih dolgoročnih poslovnih aktivnosti  podjetij in sledijo tržnim in prodajnim priložnostim na tujih trgih, kjer na te izdelke in rešitve kupci že čakajo.

Minister Pikalo je ob tem izrazil veliko zadovoljstvo in poudaril, da se dokazuje, da s krepitvijo in vlaganji v povezovanje lahko dosežemo več, kot zgolj osnovne in v začetku začrtane cilje in rezultate ter zaključil z mislijo, da se na primeru kompetenčni centrov kaže, da sta kombinaciji aplikativne znanosti in podjetništva na eni, ter javnega sofinanciranja z zasebnimi sredstvi na drugi strani, dobra popotnica za drugačno in boljše delo z večjimi učinki.

Ker imajo kompetenčni centri za cilj podpirati slovensko industrijo in znanost pri njihovih skupnih na tuje trge, še posebej tiste izven EU, tudi že pripravljajo angleško verzijo spletne strani. Na ta način bodo poleg slovenskih podjetij in organizacij, pričeli aktivno vključevati tudi partnerske tuje s katerimi že sodelujejo. Na ta način se krepijo možnosti trženja znanja in tehnologij, saj tuji partnerji (tako zasebni, kot javni) odpirajo poti in dostop na tuje trge za naše izdelke, storitve in rešitve ter hkrati vlagajo v skupne tehnološko-razvojne projekte, ki so osnova za dolgoročno in trajno sodelovanje. Tak način sodelovanja, ki so ga vzpostavili in ga razvijajo slovenski kompetenčni centri je tudi ena od najbolj učinkovitih strateških oblik globalnega izvoza tehnologij ter prodora tudi malih in srednjih podjetij na tuje trge.

Kompetenčni centri: Jih bo država znala izkoristiti za doseganje nacionalnih ciljev?

Objavljeno: 17.10.2013

Konec leta 2013 se zaključuje drugi cikel 100% državnega financiranja štiriletnega mehanizma centrov odličnosti in prvi cikel triletnega mehanizma kompetenčnih centrov, ki pa so ga sofinancirali z lastnimi sredstvi (povprečno okoli 35%) tudi člani, tako podjetja, kot tudi javne raziskovalne organizacije.

Instrumenta oziroma mehanizma predstavljata eno poglavitnih povezav gospodarske in akademske sfere v finančni perspektivi 2007-2013 in sta si komplementarna. Centri odličnosti predstavljajo področje odlične znanosti, kompetenčni centri pa razvijajo tehnološke in netehnološke kompetence (prenos tehnologij, go-to-market, novi poslovni modeli idr.) ter tehnologije, ki dobivajo svojo pojavno obliko v novih izdelkih in prodaji na globalnih trgih.

Ključne prednosti kompetenčnih centrov, ki so komplementarne značilnostim centrov odličnosti so:

Preko 150 hi-tech izdelkov in rešitev … v zgodnjih fazah trženja in v uvajanju na trg.
Vloženih že preko 30 mio € tržnih in zasebnih sredstev … izraža poslovni interes in zagotavlja ROI.
• Poleg tradicionalnih EU trgov prisotni v Indiji (GITA), na Japonskem (NEDO) in Kitajskem …razvoj poslov na rastočih trgih izven EU.

Kompetenčni centri aktivno sodelujejo tudi med seboj. Zato so avgusta 2013 oblikovali združenje slovenskih kompetenčnih centrov, CoCoSi (Competence Centres of Slovenia). Na ta nič dosegajo hitrejši pretok znanja in tehnologij med različnimi panogami, področji in sektorji ter kreirajo nove rešitve. Povezujejo med seboj tudi podjetja in JRO, ki do sedaj niso med seboj sodelovala, so pa mnoga pogrešala znanja in tehnologije z drugi področij, saj jih sama kakovostno večinoma ne morejo več obvladovati. Tako pa se lahko še bolj osredotočijo na svoje področje in hitreje ter bolj kakovostno odgovarjajo na nove izzive na globalnih trgih.

V tem kontekstu je tudi mogoče razumeti komentar ministra Pikala, ki je povzet iz prispevka GZS, Intervju minister Jernej Pikalo, MIZŠ.

»Predvideno je, da se bodo instrumenti nadaljevali, kar pa seveda ne pomeni, da se bodo vsi kompetenčni centri in centri odličnosti kar avtomatsko nadaljevali s svojim delom. Izvedena bo detajlna analiza. Pregledal se bo vidik sodelovanja in povezovanja akademske sfere z industrijo, kar je bil osnovni namen ustanovitve obeh instrumentov. Tisti z dobrimi rezultati se bodo seveda lahko prijavili na razpis in nadaljevali s svojim delom, ostali pa bodo morali počakati na priložnost kdaj drugič.«

V okviru konference se je odvila okroga miza z naslovom "Izzivi na področju znanosti in tehnologije", ki jo je vodil v.d. generalnega direktorja Direktorata za znanost na MIZŠ mag. Urban Krajcar. V pogovoru so sodelovali mag. Sabina Koleša, generalna direktorica Direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo; Alenka Avberšek z Gospodarske zbornice Slovenije; Marjan Mateta, direktor tovarne lepil Mitol; Viktor Kovačič, EK, GD za regionalno in mestno politiko; Aljuš Petinač, državni sekretar na MIZŠ.


Predstavniki MGRT so povedali, da ministrstvo skupaj z drugimi deležniki pospešeno pripravlja programske dokumente za naslednjo finančno perspektivo. 2014 - 2017 oziroma 2020. Gre za pripravo Strategije pametne specializacije, Strategije razvoja Slovenije, Partnerskega sporazuma z EU in Operativnega programa.

Ti dokumenti bodo podlaga za črpanje sredstev evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020. Sredstva bo Slovenija skrbno usmerila na tista področja, ki imajo največji vpliv na rast in ustvarjanje delovnih mest.

• spodbujanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij,
• krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ter
• za zaposlovanje, predvsem mladih.

Slovenija mora pri investiranju evropskih sredstev v obdobju 2014-2020 slediti zakonodajnim in strateškim dokumentom na EU ravni. Vse države članice EU smo usmerjene v 11 tematskih ciljev pri izvajanju kohezijske politike. Prvi tematski cilj se nanaša na raziskave, razvoj in inovacije. Predpogoj za črpanje sredstev iz tega naslova je Strategija pametne specializacije, pri oblikovanje katere smo aktivno sodelovali tudi člani konzorcija KC-SURE.

Na podlagi analize dejavnosti ter na podlagi več posvetovanj z udeleženci iz institucij znanja, raziskovanja, gospodarstva ter drugo zainteresirano javnostjo, ki so bili izvedeni v sodelovanju z GZS po principu »od spodaj navzgor«, identificiral 3 ključne prioritete, kjer ima Slovenija zaznane močne kompetence in kapacitete ter obstajajo družbeni izzivi (trg):

• razvoj novih materialov in tehnologij;
orodja, gradniki in tehnologije za vodenje procesov in sistemov;
rešitve za električne in elektronske komponente in naprave.

Projekti nove perspektive bodo morali slediti družbenim izzivom (trendi in potencialni trgi). Ta področja so: trajnostna energija, trajnostna graditev, trajnostna mobilnost, učinkovita raba virov, zdravje, hrana, okolje ter vključujoča in varna družba.

Gradiva:

Vabilo na mednarodni simpozij o čistih tehnologijah - CLEAN PRODUCTION

Objavljeno: 12.11.2013

Spoštovani! Vabimo Vas na prvi mednarodni simpozij s področja čiste proizvodnje in čistih tehnologij v kompetenčni regiji Avstrijska Koroška / Slovenija "CLEAN PRODUCTION – Challenges for producers and their supply chains!", ki se bo odvil v sredo, 27.11.2013 v kongresnih prostorih hotela Warmbaderhof v Beljaku.

Spoštovani!

Vabimo Vas na prvi mednarodni simpozij s področja čiste proizvodnje in čistih tehnologij v kompetenčni regiji Avstrijska Koroška / Slovenija:

CLEAN PRODUCTION – Challenges for producers and their supply chains!

Datum/čas dogodka:         sreda, 27.11.2013,  od 09:30ih do 17:00ih

Mesto dogodka:                 Hotel Warmbaderhof, Kadischenallee 22-24;  9504 Warmbad-Villach (Beljaške Toplice), Avstrija

Kot del čezmejnega razvojnega projekta simpozij svojim udeležencem – podjetjem in dobaviteljem iz industrij, ki imajo povišane zahteve glede čistosti in higiene – ponuja platformo za vzpostavitev poslovnih kontaktov znotraj posameznih industrij ter pridobitev internih informacij o delovanju posamezne industrije s strani strokovnjakov za področje čiste proizvodnje v posamezni industriji..

Ob vabilu Vam pošiljamo tudi podroben program dogodka, na katerem so vam na voljo vse informacije o vsebini dogodka, kot tudi informacije glede kraja dogodka ter možnostih prenočitve.

Vaša udeležba na dogodku je brezplačna!

Veselimo se Vaše potrditve udeležbe, najkasneje do 15.11.2013 na elektronski naslov office@me2c.at.

OPOZORILO: udeležba je omejena!

Vse nadaljnje informacije o projektu CLEAN PRODUCTION so Vam na voljo na spletni strani www.clean-production.eu

 

Nazaj 1 | 2 | 3 Naprej