Aktualne novosti

Kompetenčni centri: Jih bo država znala izkoristiti za doseganje nacionalnih ciljev?

Konec leta 2013 se zaključuje drugi cikel 100% državnega financiranja štiriletnega mehanizma centrov odličnosti in prvi cikel triletnega mehanizma kompetenčnih centrov, ki pa so ga sofinancirali z lastnimi sredstvi (povprečno okoli 35%) tudi člani, tako podjetja, kot tudi javne raziskovalne organizacije.

Instrumenta oziroma mehanizma predstavljata eno poglavitnih povezav gospodarske in akademske sfere v finančni perspektivi 2007-2013 in sta si komplementarna. Centri odličnosti predstavljajo področje odlične znanosti, kompetenčni centri pa razvijajo tehnološke in netehnološke kompetence (prenos tehnologij, go-to-market, novi poslovni modeli idr.) ter tehnologije, ki dobivajo svojo pojavno obliko v novih izdelkih in prodaji na globalnih trgih.

Ključne prednosti kompetenčnih centrov, ki so komplementarne značilnostim centrov odličnosti so:

• Preko 150 hi-tech izdelkov in rešitev … v zgodnjih fazah trženja in v uvajanju na trg.
• Vloženih že preko 30 mio € tržnih in zasebnih sredstev … izraža poslovni interes in zagotavlja ROI.
• Poleg tradicionalnih EU trgov prisotni v Indiji (GITA), na Japonskem (NEDO) in Kitajskem …razvoj poslov na rastočih trgih izven EU.

Kompetenčni centri aktivno sodelujejo tudi med seboj. Zato so avgusta 2013 oblikovali združenje slovenskih kompetenčnih centrov, CoCoSi (Competence Centres of Slovenia). Na ta nič dosegajo hitrejši pretok znanja in tehnologij med različnimi panogami, področji in sektorji ter kreirajo nove rešitve. Povezujejo med seboj tudi podjetja in JRO, ki do sedaj niso med seboj sodelovala, so pa mnoga pogrešala znanja in tehnologije z drugi področij, saj jih sama kakovostno večinoma ne morejo več obvladovati. Tako pa se lahko še bolj osredotočijo na svoje področje in hitreje ter bolj kakovostno odgovarjajo na nove izzive na globalnih trgih.

»Predvideno je, da se bodo instrumenti nadaljevali, kar pa seveda ne pomeni, da se bodo vsi kompetenčni centri in centri odličnosti kar avtomatsko nadaljevali s svojim delom. Izvedena bo detajlna analiza. Pregledal se bo vidik sodelovanja in povezovanja akademske sfere z industrijo, kar je bil osnovni namen ustanovitve obeh instrumentov. Tisti z dobrimi rezultati se bodo seveda lahko prijavili na razpis in nadaljevali s svojim delom, ostali pa bodo morali počakati na priložnost kdaj drugič.«

V okviru konference se je odvila okroga miza z naslovom "Izzivi na področju znanosti in tehnologije", ki jo je vodil v.d. generalnega direktorja Direktorata za znanost na MIZŠ mag. Urban Krajcar. V pogovoru so sodelovali mag. Sabina Koleša, generalna direktorica Direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo; Alenka Avberšek z Gospodarske zbornice Slovenije; Marjan Mateta, direktor tovarne lepil Mitol; Viktor Kovačič, EK, GD za regionalno in mestno politiko; Aljuš Petinač, državni sekretar na MIZŠ.

Predstavniki MGRT so povedali, da ministrstvo skupaj z drugimi deležniki pospešeno pripravlja programske dokumente za naslednjo finančno perspektivo. 2014 - 2017 oziroma 2020. Gre za pripravo Strategije pametne specializacije, Strategije razvoja Slovenije, Partnerskega sporazuma z EU in Operativnega programa.

Ti dokumenti bodo podlaga za črpanje sredstev evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020. Sredstva bo Slovenija skrbno usmerila na tista področja, ki imajo največji vpliv na rast in ustvarjanje delovnih mest.

• spodbujanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij,
• krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ter
• za zaposlovanje, predvsem mladih.

Slovenija mora pri investiranju evropskih sredstev v obdobju 2014-2020 slediti zakonodajnim in strateškim dokumentom na EU ravni. Vse države članice EU smo usmerjene v 11 tematskih ciljev pri izvajanju kohezijske politike. Prvi tematski cilj se nanaša na raziskave, razvoj in inovacije. Predpogoj za črpanje sredstev iz tega naslova je Strategija pametne specializacije, pri oblikovanje katere smo aktivno sodelovali tudi člani konzorcija KC-SURE.

Na podlagi analize dejavnosti ter na podlagi več posvetovanj z udeleženci iz institucij znanja, raziskovanja, gospodarstva ter drugo zainteresirano javnostjo, ki so bili izvedeni v sodelovanju z GZS po principu »od spodaj navzgor«, identificiral 3 ključne prioritete, kjer ima Slovenija zaznane močne kompetence in kapacitete ter obstajajo družbeni izzivi (trg):

• razvoj novih materialov in tehnologij;
• orodja, gradniki in tehnologije za vodenje procesov in sistemov;
• rešitve za električne in elektronske komponente in naprave.

Projekti nove perspektive bodo morali slediti družbenim izzivom (trendi in potencialni trgi). Ta področja so: trajnostna energija, trajnostna graditev, trajnostna mobilnost, učinkovita raba virov, zdravje, hrana, okolje ter vključujoča in varna družba.

Gradiva:

• predstavitev na konferenci CoCosi (.ppt)